Tag Archives: Canada

Kanada – day two

Ok, še par stvari od včeraj. Dorm tukaj je precej podoben kakšnemu v Rožni dolini (recimo sobe in tuši – could do better). Po drugi strani pa je dvigalo top in presega vsa dvigala, s katerimi sem se peljal do sedaj. FRIjevo dvigalo verjetno niti ne ustreza tukajšnjim standardom. Vožnja v 9 nadstopje traja cca 6 sekund.

Slika sobe

Slika sobe

V Kanadi še vedno programirajo na kartice, no vsaj ključe za sobe.

Kartica za sobo

Kartica za sobo

Sicer pa je Toronto zanimivo mesto. Je bolj ameriško od pričakovanega in precej podobno vsem velikim mestom: različni stili gradnje, veliko tujcev itd. Večina ljudi, ki jih srečujem, so azijci in indijci. Stavbe so stare poleg novih, mešani tipi gradnje in svašta. Zanimivo, a estetsko vprašljivo. Cerkve so izredno lepe, a izgledajo popolnoma izven konteksta poleg modernih zgradb.

Ena in druga stran ulice ... Razlika je očitna. Taprvi imajo vsaj lepši razgled :)

Ena in druga stran ulice … Razlika je očitna. Taprvi imajo vsaj lepši razgled :)

Lepi stari cerkvi v čudni okolici

Lepi stari cerkvi v čudni okolici

Tukaj je spomeniška zaščita malo drugačna: najprej funkcionalnost, nato zaščita. Te stopnice verjetno niso bile takšne v originalu ..:)

Najprej praktičnost, nato spomeniško varstvo.

Najprej praktičnost, nato spomeniško varstvo.

Tudi v centru mesta se najdejo lepe hiške.

Lepe hiške v centru Toronta.

Lepe hiške v centru Toronta.

V mestu prevladujejo ogromni ameriški avtomobili, višji sloj pa se navdušuje nad evropskimi znamkami z ameriškimi standardi velikosti motorjev (ni majhnih avtov). Zanimivo je, da je veliko rjavečih Chryslerjev.

Tipičen rjaveči Chrysler. Sploh ti modeli so izredno na udaru. Desno tipičen pripadnik evropskega avtomobila. Tablica je verjetno zgolj naključje ;)

Tipičen rjaveči Chrysler. Sploh ti modeli so izredno na udaru. Desno tipičen pripadnik evropskega avtomobila. Tablica je verjetno zgolj naključje ;)

Na poti v dorm sem srečal edino živalsko prebivalko mesta. Veverička je slikana ob ograji dorma, kjer sem prespal.

Veverička

Veverička

Drugi dan sem se odpravil malo po mestu. K sreči sem prišel dan prej, saj me jetlag danes še vedno daje. Morda so glavoboli povezani s klimo, ki je povsod in do konca. Odpravil sem se do CN towerja. Na poti do tja pa tole:

Velike stavbe. Povsod.

Velike stavbe. Povsod.

 

Veliki avti, še večji tovornjaki. Vse ima še vsaj kakšen dodaten meter, če že ne dodatno os.

Veliki avti, še večji tovornjaki. Vse ima še vsaj kakšen dodaten meter, če že ne dodatno os.

Nato sem ga zagledal. Ta daa!

CN Tower.

CN Tower.

Grem tja gor!

Grem tja gor!

Preden smo lahko šli v dvigalo, so nas pregledali. Kanadčani so v pripravljenosti že ves čas mojega potovanja. A so nasplošno policisti, varnostniki in cariniki precej prijaznejši kot pri nas. Vsak pregled se zaključi s hvala, policisti tudi v mestu skrbijo za prehod pešcev ob vsakem malo večjem gradbišču.

Tale mašina te popiha iz vseh strani.

Tale mašina te popiha iz vseh strani.

Pa sem prišel gor.

Slika skozi okno.

Slika skozi okno.

Selfie. Pozabil dodat kopalnico in narest duckface.

Selfie. Pozabil dodat kopalnico in narest duckface.

Tole je za hrabre. Občutek je strašljiv.

Tole je za hrabre. Občutek je strašljiv.

 

Šel sem še na skypod, ki je še 100 metrov višje (manjši izmed obeh krofov na anteni). Bolj kot okolica so me prevzeli ljudje na stolpu :)

Seveda so še hujši norci. To poskusim kdaj drugič.

Čisti norci. To poskusim kdaj drugič.

Toronto se neprestano spreminja. Vse se gradi v višino, saj ni več prostora za širjenje.

Gradnja

Gradnja

Na poti skozi mesto sem videl tudi znake, ki bi jih morali uporabljati tudi pri nas. Sicer to pri nas že velja na splošno, a eksplicitna navodila pomagajo.

To velja tudi v Ljubljani!

To velja tudi v Ljubljani!

 

Sprehodil sem se do Hall of Fame, meko za vse hokejske navijače.

Hall of Fame

Hall of Fame

Med čakanjem na karto sem opazoval tipične kanadske probleme, ki izgledajo podobno kot naši .. :)

Med čakanjem na karto

Med čakanjem na karto

V samem muzeju (veliko dresov in pakov sicer) sem naletel na tole:

Tukaj gre za izredno zanimivo igro. Pake dejansko igralec nabija v golmana(platno). Senzorji merijo pritisk in zaznani pak tudi izrišejo na na zaslonu tako, kot bi letel "skozi". Tole moramo narest na FRIju!

Tukaj gre za izredno zanimivo igro. Pake dejansko igralec nabija v golmana(platno). Senzorji merijo pritisk in zaznani pak tudi izrišejo na na zaslonu tako, kot bi letel “skozi”. Tole moramo narest na FRIju!

Sicer pa dresi in oprema

S takšno opremo se je igralo tudi na najprestižnejših prvenstvih. Opremo je najlažje optimizirat.

S takšno opremo se je igralo tudi na najprestižnejših prvenstvih. Opremo je najlažje optimizirat.

Nato še višek muzeja, Stanely cup.

Nova stanetova šalca (Stanely cup).

Nova stanetova šalca (Stanely cup).

Zamenjali pa so jo zato, ker je vsa popisana s preteklimi prvaki in ni več prostora.

Zamenjali pa so jo zato, ker je vsa popisana s preteklimi prvaki in ni več prostora.

Spet sem šel malo po mestu in med hojo opazoval živžav na ulicah.

Tudi v Ljubljani bi lahko to ločeno vgradili in tako dosegli boljši javni prevoz.

Tudi v Ljubljani bi lahko to ločeno vgradili in tako dosegli boljši javni prevoz.

Med hojo sem zavil v Italijansko (no ja, en morebitni potomec in 4 indijci) restavracijo in vzel slice pizze. Pomanjkanje Italijanov med zaposlenimi se pozna v okusu pizze, saj ni bila nič italijanska.

Kosilo. Ker sem bil čisto fasciniran nad drugačno predlogo plastenke, sem ponesreči pograbil dietno kokakolo na kateri na veliko piše, da vsebuje Aspartam. Tega vsaj pri nas nisem videl.

Kosilo. Ker sem bil čisto fasciniran nad drugačno predlogo plastenke, sem ponesreči pograbil dietno kokakolo na kateri na veliko piše, da vsebuje Aspartam. Tega vsaj pri nas nisem videl.

 

 

Med nadaljnjim sprehodom sem opazil redek pojav: čakajoče ljudi na ulici.

Šlo je seveda za avdicijo. to se vidi po dolžini krila.

Šlo je seveda za avdicijo. to se vidi po dolžini krila.

Še ena o vozilih: nisem še pogruntal, kaj naj bi bilo to.

Izgleda kot nakladalo za odvoz vozil.

Izgleda kot nakladalo za odvoz vozil.

Obiskal sem tudi kitajsko četrt.

 

Kitajska četrt. Čeprav v njej ne živijo le Kitajci ampak tudi drugi azijci.

Kitajska četrt. Čeprav v njej ne živijo le Kitajci ampak tudi drugi azijci.

Tipične izstopajoče table.

Tipične izstopajoče table.

 

Nasploh me mesto fascinira, saj je popolnoma drugačno od Ljubljane. Večino časa je mesto živahno in ni čutiti razlike med 9to zjutraj ali 14 popoldne. Vedno je gneča.

Kanadčani imajo pa vsaj avtomobile po isu.

Kanadčani imajo pa vsaj avtomobile po isu.

Med sedenjem na klopci me je našel lokalni dobrovoljček, ki mu je spomin strašno pešal. Pogovarjala sva se o vsem živem. Rojen v torontu, mati Parižanka, oče iz Varšave.

Zanimiv sogovornik.

Zanimiv sogovornik.

Tako, sedaj nadaljujem s pripravo na jutrišnji poster session in speed talk, saj se jutri že začne konferenca. Takrat pa več o tematiki na sami konferenci.

 

P.S.: tukaj je 20 stopinj, kako kaj v Ljubljani? ;)

 

 

 

 

 

 

 

Kanada SMPC konferenca – day one

Ta teden sem se odpravil na SMPC (Society for Music Perception and Cognition) konfecenco, ki se dogaja v Torontu. Na stvar sem se psihično pripravljal 2 meseca, saj je to prvi let na drugo stran sveta, kar mi kot zapečkarju ne diši preveč. A me je potencial po spoznanju novih ljudi iz področja pridobivanja informacij iz glasbe vseeno premamil.

Ker je glede na Ljubljano precejšnja časovna razlika, to pišem ob 3h po GMT+1 času, med tem, ko je v Torontu ura 22.

Današnji dan na kratko (z veliko slikami):

Zjutraj sem letel z Adrio v Zurich. Let je bil precej živahen, zato je 1 ura minila hitro, poleg tega pa na Adriinem letalu ne moreš ravno pretirano skakat naokoli zaradi velikosti. Poskušal sem gledat serije na tablici, a mi ni uspelo zaradi pomanjkanja prostora med sedeži.

Note to myself 1: Na Brnik NE rabiš it uro in pol prej, ker si čez check-in ter kontrolo v 4 minutah.

Naš mali avion

Naš mali avion

 

Kmalu smo se dvignili čez alpe in se že spuščali proti Zurichu.

Gore

Gore

Jezera

Jezera

 

V Zurichu smo pristali točno, jaz pa sem moral najti transferno okence, da dvignem karto in nato še prava vrata. K sreči sta bili okenci eno zraven drugega. Mimogrede, do vrat E pelje podzemna železnica, na kateri vrtijo jodlanje. Vse, kar vidiš na letališču, je opremljeno z poveličevanjem Švicizma.

primer reklame v Zurichu: “48 of our peaks are above 4000. Naturally, we have high standards.”

Sicer je Zurich fancy^2 letališče, kjer CityPark izgleda kot tržnica. Vse v črnem marmorju, same high znamke itd.

Fascinirali so me (ortodoksni?) židje v polni opravi (vzorec pobran v 30 minutah na letališču – mogoče so me slednji samo izredno fascinirali s kodri, klobuk in nekako značilnimi srajicami s trakci).

Po vkrcanju na Air Canada sem bil pozitivno presenečen nad letalom. Filmov je malo morje, obroki so boljši od pričakovanih, in letalo ima doze za polnjenje!

Chargerji USB in 110V

Chargerji USB in 110V

 

 

Hrana je bila presenetljivo okusna (Polona, ni tako hudo, kot v kulinarju, hehe!), ene stvari pa nisem uspel identificirat.

Hrana na letalu - topli obrok

Hrana na letalu – topli obrok

 

Kaj je to? Gre za mrzlo hrano. Lešniki so iz milke.

Kaj je to? Gre za mrzlo hrano. Lešniki so iz milke.

Seveda me je v zabavnem programu spremljal stari znanec.

Deathstar cantine

Deathstar cantine

Med večurnim ogledom filmov smo dobili še drugi topli obrok z imenom Kanadska tortilja v jufki.

Kanadska tortilja v jufki

Kanadska tortilja v jufki

 

Na letalu ni zeblo (vsaj ne toliko, da bi vzel pulover iz nahrbtnika), prav tako nisem potreboval povštra za glavo, ker se naslonjalo upogne h vratu po potrebi. Spat tako ne moreš.

 

In počasi smo prispeli na cilj. Na žalost sem priznal pri carini, da imam senviče s pršutom, zato sem jih moral vreči stran :( Sicer je šlo vse smooth, imeli smo izredni nadzor potnih listov še pred izkrcanjem, kjer me je teta vprašala, kaj je moj namen. Ko sem začel razlagat, je zdolgočaseno pomahala, naj grem dalje. Izgleda, da teroristi ne hodijo na konference.

Na shuttle busu do univerze sem imel wifi in prav tako klimo (tukaj je povsod klima do konca), ker je zunaj celih 20 stopinj in je vroče ali neki.

 

Nato mi je ostal še kratek pohod po mestu, ki ga bom opisal jutri v slikah, ker mi moj bioritem pravi, da je zanj ura res 3 zjutraj (čeprav je tukaj še svetlo zunaj).

Teh avtov je malo morje.

Teh avtov je malo morje.

 

 

Note to myself 2: Ne kupit novih čevljev 36 ur pred letom. Imam že 3 žulje na vrgu prstov (na daljši izmed obeh nog).